Škandal in neverjetna predrznost ter maščevanje sodnice na sodišču v Slovenj Gradcu

V Slovenj Gradcu bi se danes moralo odviti nadaljevanje sojenja moji malenkosti na glavni obravnavi, zaradi fantomskega poskusa izijevanja, ki ga enostavno ni bilo. Vendar pustimo to. Sodnica Valerija Matovs Jeromelj si je najprej privoščila nadaljevanje glavne obravnave, kljub moji odsotnosti, kar je eklatantna kršitev zakona o kazenskem postopku, saj pred sodiščem sploh še nisem bil zaslišan, ampak je bil moj zagovor prekinjen in ostal nedokončan septembra letos.

Prvi odstavek 442. člena KZ, na katerega se sklicuje sodnica, namreč govori, da “če obdolženec ne pride na glavno obravnavo kljub temu, da je bil v redu povabljen, sme sodnik odločiti, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti, s pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je bil pred tem že zaslišan”. Že dejstvo, da nisem bil zaslišan, ampak je bilo moje zaslišanje prekinjeno, ne omogoča uporabe 442. člena in tudi zaradi veljavnega zdravniškega potrdila, glavne obravnave ne bi smelo biti.

Zaradi kroničnega vnetja ušesa in posledično odpovedi centra za ravnotežje, zaradi česar sem bil celo hospitaliziran, je sodnica najprej, kar ji ne gre oporekati, določila izvedenca medicinske stroke, ki naj bi pregledal upravičenost moje odsotnosti. Do tu vse lepo in prav in izvedenec ne bo mogel drugega kot potrditi zdravniško odločitev oziroma potrdilo. Nekoliko čudno je sicer, da sodniki ne verjamejo zdravnikom, medtem ko državljani pa moramo verjeti v nezmotljivost sodnikov.

Vendar pa si je sodnica v nadaljevanju iz čistega maščevanja privoščila nekaj, kar še ni bilo zabeleženo v zgodovini slovenskih sodišč, tudi pred letom 1990 ne. Mogoče v času inkvizicije in lova na čarovnice.

Ker sem dvakrat manjkal na glavni obravnavi iz opravičljivih zdravstvenih razlogov, kar je bilo sodnici tudi predočeno z veljavnim zdravniškim potrdilom in ker je v strahu pred tem, da poteče tri mesece od zadnje glavne obravnave, kar pomeni, da bi se sojenje moralo začeti znova, je sodnica nadaljevala glavno obravnavo brez moje prisotnosti in brez odloka sklenila, da naj izvedenec ugotovi še mojo prištevnost v času domnevno storjenega kaznivega dejanja. Po domače povedano sodnica me je zato, ker sem resno zbolel in bil zaradi tega celo hospitaliziran v Celjski bolnici, enostavno razglasila za norega, oziroma zmanjšano prištevnega.

To pa je nekaj, kar daleč presega vsak nivo civiliziranega sodnega postopka pred sodiščem in gre preko roba. Najprej ti sodijo za nekaj, kar nisi naredil in potem ti, zaradi pomanjkanja dokazov, spremenijo obtožnico in ker je jasno, da ni dokazov za kaznivo dejanje, te enostavno razglasijo za neprištevnega, da bi te vsaj profesionalno in poklicno onemogočili, če te že obsoditi ne morejo. In če imaš vnetje ušesa si že sumljiv. Noro res.

io