Janša: Hrvaška bo na koncu pristala na neko vlogo Evropske unije, v smislu neke mediacije, ker to je tudi njen končni cilj!

Predsednik SDS Janez Janša je včeraj na tiskovni konferenci in v Odmevih po ne preveč uspešnem obisku predsednika Pahorja v Bruslju glede arbitražnega sporazuma povedal, da nadaljevanje po tej poti, ki jo je ubrala slovenska vlada, kjer sekundira tudi predsednik države z vzbujanjem teh pričakovanj, kako bo sedaj EK to rešila, samo še bolj zahajamo v slepo ulico. Zdaj je čas za premislek, čas za to, da dejansko pogledamo, kje so tiste točke v tem arbitražnem sporazumu, ki Sloveniji dajejo boljše izhodišče.

Predsednik SDS Janez Janša je na včerajšnji tiskovni konferenci o obisku predsednika države v Bruslju povedal:

V Bruslju je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se je sestal z dvema najvišjima predstavnikoma EU. Mislim, da je sedaj čas, po odgovorih, ki jih je dobil. Slovenija jih ni dobila prvič. Včeraj je bilo to zelo jasno povedano, da slovenska vlada pri poskusu, da enostransko implementira arbitražni sporazum, potegne zavoro, se usede, malo posvetuje in potem na tej podlagi nekoliko spremeni svoje ravnanje. Polaganje zdaj vseh upov na to, da bo sedaj EU oziroma Evropska komisija disciplinirala Hrvaško, ki je danes ravno tako članica Unije kot Slovenija, je ne samo zmotno, ampak je dolgoročno igranje na karto hrvaških interesov. Zakaj?

Zdi se nam izjemno škodljivo ali pa zapravljanje časa, da se skuša na vsak način implementirati del tega arbitražnega sporazuma na neki točki, ki je za Slovenijo najbolj škodljiva, v nasprotju s tem, kar so obljubljali predlagatelji tega arbitražnega sporazuma. Namreč Slovenija ni dobila teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in da zdaj ravno v implementacijo te največje klofute, ki smo jo dobili v tem tekstu, vlagamo vso energijo. To je nam nerazumljivo, kar se dogaja. No, ampak kljub temu, če izhajamo iz dejstva, da je ta arbitražna razsodba dejstvo, ki je na mizi, ki ga ni možno spraviti z dnevnega reda na tak način kot Hrvaška, ki se dela, da tega enostavno pač ni. Potem je treba vedeti, da polaganje vseh kart v intervenco ali pa ravnanje Evropske unije, na koncu lahko privede le zgolj do tega, kar Hrvaška predlaga od samega začetka, to je do mediacije. Ko pa pride do mediacije, sta pa dve strani. Vsaka trdi nekaj, zdaj to situacijo smo imeli tudi že pred arbitražnim sporazumom, tako, da res ne vem kdo pri tem ravnanju svetuje Slovenski vladi. Bilo je nekaj res produktivnih sestankov na zaprtih sejah Odbora za zunanjo politiko, kjer je na trenutke kazalo, da je razum prevladal in da se ne bo ravnalo v lastno škodo. Kljub temu je to ravnanje v zadnjih dneh lanskega in prvih dneh letošnjega leta natančno tisto, čemur bi se morala Slovenija izogniti. Pričakovati, da bo del EU discipliniral drugi del EU na neki točki, ki kot je Komisija tudi včeraj tudi jasno povedala, da nobenega drugega v Evropi ne zanima, je ne samo iluzorno, bo na koncu pripeljalo do tega, da bo prvič Slovenija počasi postala nek “troublemaker”, ki skuša doseči rešitve tam, kjer rešitve ni. Evropa ima mnogo drugih problemov. Celo do sedaj najbolj stabilna država Evrope Nemčija ima sedaj težave pri sestavljanju nove vlade. S strani nemške kanclerke ne gre pričakovati, da se bo sedaj ukvarjala z odpravljanjem posledic napačnega ravnanja slovenske vlade v času, ko jo je vodil gospod Pahor v nasprotju z njihovimi nasveti. Jaz osebno pa verjamem, da so tudi drugi, ki so v tem času opravljali funkcijo predsednika vlade, v Berlinu, ko smo bili na uradnih obiskih, od njih slišali enako priporočilo, kot ga je včeraj v Bruslju slišal gospod Pahor, to je rešite mejno vprašanje s Hrvaško pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Jaz sem to slišal tako od nemške kanclerke kot od drugih ljudi, ki so danes v vrhu EU in zaradi tega me ni začudilo, da je bilo to ponovljeno tudi v stališču Evropske komisije. Torej nadaljevanje po tej poti, ki jo je ubrala slovenska vlada, itak je to njegovo maslo, sekundira tudi predsednik države z vzbujanjem teh pričakovanj, kako bo sedaj EK to rešila, samo še bolj zahajamo v slepo ulico. Zdaj je čas za “time out”, čas za premislek, čas za to, da dejansko pogledamo, kje so tiste točke v tem arbitražnem sporazumu, ki Sloveniji dajejo boljše izhodišče. So takšne točke, opozorili smo na take točke slovensko vlado, da se izkoristi manevrski prostor, ki pač je in da se opravi del domače naloge doma, ne pa pričakovati, da bo nekdo drug to naredil in da bo nekdo drug popravljal napake, ki smo jih sami zagrešili v preteklosti.

Kot že rečeno, bilo je nekaj sestankov, kjer je kazalo, da je razum vstopil tudi v vladne prostore, da se bodo stvari začele odvijati bolj v racionalno smer, namesto tega smo dobili napačne poti. Ne samo eno, ampak dve, eno ubira predsednik vlade, drugo zunanji minister, nekje vmes je pristal predsednik države. Če kdo misli, da se teh razlik v nastopih ne opazi zunaj, potem ne živi v realnem svetu. S tem problemom se nihče v Evropi prostovoljno ne ukvarja. Ko so taki obiski oziroma taka srečanja, se pripravijo opomniki, ambasade poročajo o teh zadevah, to se vse prebere in ljudje, h katerim potem naši diplomati ali pa predstavniki oblasti hodijo lobirati, si mislijo pri sebi ljudje božji, zmenite se najprej med sabo, potem pa hodite nas prosit za pomoč.

Janša glede arbitražnega sporazuma v sinočnjih Odmevih:

Voditeljica: Ta evropski duh dialoga, ta duh dialoga, teh 26 let ni dal nobenih rezultatov. Kaj zdaj, ko preštevamo te ladje v Piranskem zalivu in v šestih mesecih te volje arbitražnega sodišča nismo uveljavili

Janša: Poglejte, zdaj mi oziroma naši predstavniki hodijo v Bruselj in pričakujejo neko rešitev tistih, ki so nam pravočasno prej govorili rešite to vprašanje pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Tudi še potem, ko je gospod Pahor podpisal ta arbitražni sporazum, ko smo mi nasprotovali, smo predlagali, da se roki v tem sporazumu določijo tako, da bo sodba arbitražnega sodišča prišla preden bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo. Gospod Pahor je to zavrnil in dobili smo situacijo, da Hrvaška, ki je članica EU, se mirno spreneveda ob tem še, da je arbitražna odločitev za Slovenijo slaba. To je treba povedati in da se mi zdaj borimo za nekaj, kar gre v veliki meri v našo škodo, Hrvaška pa zavrača nekaj, kar gre v njihovo korist. Zavrača torej način reševanja tega vprašanja, ker ne želi, da se z arbitražo rešujejo mejni spori, ki jih ima z Srbijo, Bosno in Hercegovino in Črno Goro.

Voditeljica: Ampak gospod Janša, kaj zdaj? Slovenska politika, vsaj ta, ki sedaj vodi to državo, polaga neke upe v Evropsko unijo, želi si posredovanje gospoda Timmermansa, sprašujejo gospoda Junckerja, kaj bo EU naredila. Hrvaška pa niti tega posredovanja gospoda Timmermansa noče. Kaj zdaj storiti?

Janša: Hrvaška bo na koncu pristala na neko vlogo Evropske unije, v smislu neke mediacije, ker to je tudi njen končni cilj, ker če ti na koncu pristaneš na neko mediacijo, to pomeni, da sta dve nasprotni strani, ki imata nasprotna stališča, potem se išče nek kompromis. To pa je v nasprotju s tem, kar slovenska vlada ves čas govori v Sloveniji, da tukaj ni nobenih kompromisov, tako da je treba to, kar je arbitražno sodišče odločilo, uveljaviti v praksi. Čim ti še nekoga tretjega pokličeš, da se pogovarja z obema, je to že nekaj, kar je objektivno v korist tiste strani, ki zavrača pač implementacijo arbitražne odločbe. Glejte, jaz sem bil samo pol leta predsednik Evropskega sveta, do mene so hodili predstavniki oziroma šefi vlad različnih držav članic z neenakimi ali pa podobnimi problemi, ko so bili spori med posameznimi članicami. Tukaj se evropske institucije v praksi težko postavijo na eno stran. Lahko mediirajo. Hrvaška je danes članica EU, del EU tako kot Slovenija, tako, da od teh sestankov pričakovati nekaj več kot zgolj priseganje na to, da je mednarodno pravo treba spoštovati, da je dane zaveze treba spoštovat in tako naprej, ne bomo dobili, še posebej pa tukaj nismo ravno verodostojni, ker po drugi strani pa ta ista vlada, ki terja od Evropske komisije, da ta pritisne na Hrvaško, da ta spoštuje dane zaveze, ne spoštuje danih zavez v primeru privatizacije Nove ljubljanske banke.

Voditeljica: Povejte nam, kje smo zdaj? Dan je bil 6-mesečni rok za uveljavitev arbitražne razsodbe. Nismo ga uveljavili, ker Hrvaška naj ni pristajala. Ali to pomeni, da tega ne bomo nikoli, te arbitražne razsodbe v resnici ne bomo uveljavili? Je že zdaj mrtva črka na papirju?

Janša: Zdaj smo tam, kar je nek nemški portal imenoval konflikt dveh policijskih čolnov. In ni v interesu Slovenije, da se to stanje nadaljuje, da je to nekaj, kar bo na koncu dejansko presedalo vsem, katerim bomo skušali to stanje predstaviti. Zdaj je čas za “time out”, da se neha s tem posiljevanjem, da se situacija umiri, da se najprej slovenska uradna politika, potem pa celotna politika, usede skupaj in skuša izkoristiti nekaj manevrskega prostora, ki ga pa ta arbitražna odločba vseeno daje.

Voditeljica: Na polju……?

Janša: Je tam nekaj določb, za katere lahko rečem tudi s stališča poznavanja pozicije Hrvaške, ki je tukaj precej enotna kot pa slovenska uradna politika. Je nekaj manevrskega prostora, ki se ga da izkoristiti, ampak tega manevrskega prostora ne bo, če bomo o teh rešitvah javno govorili.