Erjavec obtožuje: Hrvaška slab primer za potencialne članice EU!
Slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je Sofiji dejal, da Hrvaška z “nespoštovanjem” arbitraže o meji s Slovenijo daje negativni primer ostalim državam zahodnega Balkana na njihovi poti v EU, zaradi česa bi ta lahko bil upočasnjen, poroča Hina, HRT in Večernji list. Erjavec je še dodal, da EU vedno poudarja pomen vladavine prava, ta primer pa kaže, da Hrvaška ne spoštuje nobeno načelo, ki je pomembno za vstop v EU.
“Hrvaška ne spoštuje arbitražne sodbe, s čimer daje državam v regiji izjemno negativen signal”, je dejal Erjavec v Sofiji za STA in dodal, da ima Hrvaška razen s Slovenijo odprta mejna vprašanja tudi s Srbijo, Črno Goro in Bosno in Hercegovino in tako predstavlja “glavni problem”, ko gre za vprašanje reševanja mejnih sporov v regiji.
“Njeno sporočilo je pravzaprav, da si lahko v EU brez spoštovanja odločitve arbitraže in mednarodnega prava, kar je zagotovo zelo negativan signal”, je dejal šef slovenske diplomacije, ki se je udeležil neformalnega zasedanja evropskih ministrov za zunanje zadeve s kandidatkami za članstvo, posvečenem novi strategiji Evropske komisije za širitev v regiji. Erjavec je v svojem delu razprave nerešenih mejnih vprašanj držav kandidatk s Hrvaško navedel kot glavni problem, ki bi lahko upočasnil predvidevanje, da bi prve nove države iz regije na poti v članstvo lahko zaključile svoja pogajanja do leta 2025 in dejal, da to ni realno. “Hrvaška se je pred vstopom v EU obvezala, da bo priznala rezultat arbitraže, sedaj pa pravi, da to več ne drži. Če to postane praksa, ni treba pričakovati, da bi Srbija, ki ima s Hrvaško še večji problem kot Slovenija, lahko postala članica v predvidenem časovnem okviru”, je dejal Erjavec.
HRT na to ugotavlja, da Erjavec vendar pozablja povedati, da ima Hrvaška mejne polemike z vsemi svojimi sosednjimi republikami bivše SFRJ in da so po mnenju Badinterjeve komisije meje bivših republik postale meddržavne meje, ostalo je na primer med Hrvaško in BiH odprto vprašanje ali je meja na vseh delih pravilno določena, ali s črno Goro odprto vprašanje razmejitve na morju.
Slovenija je postala članica EU leta 2004, leto dni prej pa je zaključila pogajanja. Pri apliciranju za članstvo je navedla, da priznava odločitev Badinterjeve komisije o tem, da mednarodne republiške meje iz časa SFRJ postanejo meddržavne, vendar je v času hrvaških pristopnih pogajanj sporočila, da ima več spornih mejnih točk s Hrvaško in je zaradi tega blokirala pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo.
Do prve blokade pogajanj je prišlo oktobra 2008, ko je tedanji slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel pozval Evropsko komisijo, da zaustavi pogajanja s Hrvaško, če Hrvaška ne umakne domnevno prejudicirano mejno črto iz dokumentacije, ki jo je Hrvaška priložila pristopni dokumentaciji.
Evropska komisija je tedaj Sloveniji odgovorila, da je bilo vedno stališče Komisije, da je “odprto mejno vprašanje Slovenije in Hrvaške bilateralno vprašanje”. Kljub temu, da je nekaj mesecev kasneje pod predsedovanjem Francije, ki je v prvi polovici 2009 vodila EU v šestmesečnem ciklu, prišlo do poskusov, da se bilateralni spor reši, je tedanji slovenski premier Borut Pahor zavrnil kompromisni predlog tedanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in je tako do nove otvoritve pogajanj s Hrvaško prišlo šele v jeseni 2009, potem ko sta Borut Pahor in tedanja hrvaška premierka Jadranka Kosor podpisala arbitražni sporazum.
Slovenski analitiki so tedaj ocenjevali, da je zaradi odnosa slovenske vlade do bilateralnega vprašanja prišlo do začudenja med velikimi članicami EU, vendar niso mogle ničesar storiti glede na to, da so vse članice EU, tudi ko gre za vprašanje širitve, enakopravne in lahko odločajo o tem le s konsenzom, vendar je tedaj prišlo tudi do ohladitve odnosov med Zagrebom in Ljubljano, ki ga je bilo moč čutiti tudi v prihodnjih letih.
