Proračun EU: Več denarja južnim, manj vzhodnim članicam. Sloveniji 3,07 milijarde evrov iz kohezijskih skladov!

Evropska komisija je včeraj predlagala, da se več sredstev iz proračuna EU razporedi Italiji in drugim članom južnoevropskim članicam, ki jih je prizadela gospodarska in migrantska kriza, hkrati pa zmanjšala sredstva za vzhodne članice Unije.

Med predstavitvijo načrta je Evropska komisija predlaga, da se v proračunu za obdobje od leta 2021 do leta 2027 zmanjšajo sredstva za vzhodne regije EU, kar bo po ocenah Reutersa, verjetno naletelo na ostre kritike Poljske, Madžarske in drugih vzhodnoevropskih držav, ki so se v preteklih letih močno oprle na ta sredstva, da bi spodbudile svojo gospodarsko rast.

Proračun naj bi se za to obdobje povečal iz 1.000 milijard na 1100 milijard evrov, ” za naslednje sedemletno obdobje.

Predlog Evropske komisije predvideva tudi več sredstev za raziskave, varnost in digitalno gospodarstvo, manj pa za revnejše regije in kmete. To bo, po mnenju Reutersa, imelo za posledico zmanjšanje tako imenovanih kohezijskih sredstev za vzhodne države, ki so prispevala k zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi članicami EU-ja.

Vendarle pa bodo južne članice dobile več denarja iz kohezijskih sredstev zaradi nove metodologije, ki bo upoštevala tudi stopnjo brezposelnosti in priliv migrantov in ne le gospodarske rasti, kot velja zdaj.

Dvomestne stopnje brezposelnosti že leta pestijo Grčijo, Italijo in Španijo od svetovne finančne krize iz leta 2008/2009 naprej, medtem ko je bila stopnja brezposelnosti na Poljskem, Madžarskem in Češkem znatno pod ravnjo 5-ih odstotkov.

Evropska komisija je danes predlagala, da naj bi Slovenija v prihodnjem sedem letnem obdobju med leti 2021-2027 prejela 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev!

Številka 3,07 milijarde evrov pomeni znesek brez predvidenega učinka inflacije, ki se pričakuje med izvajanjem proračuna v prihodnjih letih. Tako naj bi bil skupni znesek še malce višji in bi znašal 3,46 milijarde evrov. Za Slovenijo je v evropskih proračunskih pogajanjih kohezija ključna. V obdobju 2014-2020 je država upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega so približno tri milijarde namenjene za kohezijsko politiko.

Po informacijah na spletni strani službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Slovenija v obdobju 2014-2020 razpolaga z okvirno 3,255 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Od tega je 159,8 milijona evrov namenjenih instrumentu za povezovanje Evrope (za področje prometa) in 64 milijonov evrov za programe evropskega teritorialnega sodelovanja.

Zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo kohezijskih sredstev v prihodnjih letih na podlagi bruseljskih izračunov za sedem odstotkov manj. Seveda je Slovenija zaradi tega zaskrbljena.

V Bruslju so izpostavili, da so kohezijska sredstva tradicionalno namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi evropskimi regijami in pomenijo glavno naložbeno politiko in eden najkonkretnejših izrazov solidarnosti v EU.

Bolgarija, ki je trenutno predsedujoča EU, je priznala, da ni nobenega zagotovila, da bi bil lahko novi dolgoročni proračun EU za obdobje 2020-2027 sprejet pred evropskimi volitvami, ki bodo prihodnje leto.